Postavljeni prvi trije merilniki varnostne razdalje. Kje stojijo?

Agencija za varnost prometa (AVP) je v Borovcih, Selnici ob Dravi in Slovenj Gradcu postavila prve merilnike varnostne razdalje. Vsi sistemi so priključeni in delujejo, čeprav so LCD zasloni za zdaj še izključeni in izvajajo prikrite meritve. Po navedbah AVP je neustrezna varnostna razdalja eden od petih najpogostejših vzrokov prometnih nesreč.
Merilnik v Borovcih bo po skoraj mesecu dni prikritih meritev ta konec tedna začel opozarjati voznike na vzdrževanje ustrezne varnostne razdalje, ostala dva pa sredi maja. Pri tem na agenciji poudarjajo, da ne gre za represivni, ampak izključno preventivni ukrep, zato globe niso predvidene. Podatki prikazovalnikov bodo namenjeni za analitične namene za izboljšanje prometne varnosti na kritičnih odsekih slovenskih cest.

Na AVP opažajo, da je neustrezna, predvsem prekratka varnostna razdalja, v zadnjih treh letih eden od petih najpogostejših vzrokov za nastanek prometnih nesreč. Od začetka leta 2022 do konca letošnjega marca se je zgodilo kar 6.158 prometnih nesreč zaradi neustrezne varnostne razdalje, v njih je ena oseba umrla, 76 se jih je težje, 2.682 pa lažje poškodovalo.

Omenjene sodobne opozorilne sisteme so postavili na prometno najbolj kritične točke v Sloveniji, glede na statistiko prometnih nesreč in na povprečni letni dnevni promet.
Prikazovalnik varnostne razdalje sestavljata dva sklopa, in sicer kamera z računalnikom in prikazovalnik, ki je od kamere oddaljen približno 100 metrov. Kamera najprej v navideznem vnaprej določenem polju zazna vozilo, ki znotraj poligona prevozi navidezno premico. Sistem nato z računalnikom zazna in izračuna čas, ki preteče med prvim in drugim vozilom. Če je čas krajši od dveh sekund, prikazovalnik takoj pokaže, da varnostna razdalja ni ustrezna in obratno. Na ta način opozori voznika, da mora razdaljo povečati, oziroma ga pohvali, če je ustrezna.

Sistem ob tem beleži in hrani izmerjene rezultate, ki bodo na voljo za statistično obdelavo oziroma bodo osnova za morebitne druge infrastrukturne ukrepe za umirjanje prometa. Pri tem so na AVP dodali, da so zbrani podatki anonimizirani.

Nekaj tovrstnih prikazovalnikov v Sloveniji sicer že deluje. Pri partnerskem podjetju v projektu so tako iz podatkov, ki so na voljo, zaznali, da se je varnostna razdalja v prvih mesecih povečala za 30 do 35 odstotkov, pozneje pa je učinkovitost nekoliko upadla. Še vedno pa ocenjujejo, da se je varnostna razdalja povečala za kakšno četrtino, kar je po mnenju agencije premik v pravo smer.

Zaradi pozitivnih izkušenj s prikazovalniki hitrosti, ki jih vsako leto na podlagi razpisa razdelijo 15 občinam v brezplačni desetmesečni najem, na AVP razmišljajo, da bi po zaključku pilotnega projekta podobno shemo z brezplačno podelitvijo občinam uvedli tudi z novimi prikazovalniki varnostne razdalje.